nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Lavoslavu Schwentnerju/Pisma II, poved v sobesedilu:
Smejal sem se sebi samemu, kadar sem kdaj prej govoril o ljubezni; čudil sem se, da se mi ní bralo hlínjenje na obrazu in da mi je mogel kdo verjeti... In napósled,, - napósled se je končalo vse tó, in kakor je bilo prej moje srce prazno, takó polno je zdaj najognjevítejše, najčistejše ljubezni. Ti, moja, Ti sreča in dušica moja, Ti jedína si užgala v mojem srcu sladki ogenj, po katerem sem hrepenel toliko časa in ki ne ugasne nikdar več....
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani