nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Lavoslavu Schwentnerju/Pisma II, poved v sobesedilu:
Ah saj to ní nič čudnega, da Te ljubim iz vse duše; vsakdo ljubi svojo srečo, - in Ti si moja jedína sreča, draga! Ves tisti čas, predno je zasijala v mojem srcu ljubezen do Tebe, - vsi tisti dnevi so bili samo temne, nejasne sanje, in solnce je izíšlo zame šele tedaj, ko sem videl prvikrat Tvoj ljubljeni obrazek... In Ti govoríš o tem, da bi mogel kdaj pozabíti nate?
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani