nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Lavoslavu Schwentnerju/Pisma II, poved v sobesedilu:
Kolikor dalje traja moja samota, s toliko večjim veseljem čitam Tvoja pisma; Tvoji listi so tukaj moja jedína radost in tolažim se z njimi, kadar mi je težko pri srcu. Iz Tvojih besed diha vame Tvoj ljubki smehljaj in zdí se mi, kakor bi sijalo solnce v mojo dušo. - -
A zdaj oprosti, angeljček moj, da se za nocoj poslovím.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani