nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Lavoslavu Schwentnerju/Pisma II, poved v sobesedilu:
O pesmih náte to nikakor ne veljá; vse kar je Tvojega, mora biti lepo in ljubeznívo, torej tudi pesmi, ki govoré o Tebi... Odpiši mi kolikor moreš kmalu,. Kolikor dalje traja moja samota, s toliko večjim veseljem čitam Tvoja pisma; Tvoji listi so tukaj moja jedína radost in tolažim se z njimi, kadar mi je težko pri srcu. Iz Tvojih besed diha vame Tvoj ljubki smehljaj in zdí se mi, kakor bi sijalo solnce v mojo dušo. - -
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani