nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Lavoslavu Schwentnerju/Pisma II, poved v sobesedilu:
Zdaj se peljem na morje skoro vsak večer, malo pred solnčnim zahodom; in vzamem si kakega starega, pustega veslarja, ki zná molčati in me torej ne moti. Tam zunaj v večni naravi se čutim najbolj prostega, tam se lahko mirno utopim v svoje misli brez strahú, da me vzdrami kakšna neprijetna vsakdanjost. Tam ni ničesar, kar bi stavilo meje mojim sanjam; morje se razteza v brezkončno daljavo in nebó je nad mano visoko in jasno...
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani