nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Lavoslavu Schwentnerju/Pisma II, poved v sobesedilu:
To sem slutil že takrat, ko sem Te samó časih ”slučajno“ srečal na cesti in vzdihoval po enem samem pogledu iz Tvojih očíj... In tiste dní si gledala časih takó ponosno in hladno, da sem obupaval nad vsem svetom. Ali vedel sem dobro, da za tem prekrasnim, čudovitim obrazkom ne more biti takó mrzla duša in da leží neizmerna sreča na teh lepih, smehljajočih ustnicah...
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani