nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Lavoslavu Schwentnerju/Pisma II, poved v sobesedilu:
Ogenj gorí z vedno isto svetlobo, a posoda je druga: - sreča... otožnost... hrepenenje... dvom in ljubosumnost... Vsi ti čuti so samó hipni in nestalni, rodé se in izginejo iz najmanjšega vzroka; a ljubezen, vroča, neminljíva ljubezen ne uvéne, ker je takó tesno spojéna z dušo, da more umreti samó z njó... Ravno zdaj mi jé prišlo na misel, da si mi pisala v svojem predzadnjem pismu, če mi ní že morda žal, da nísem več prost.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani