nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Lavoslavu Schwentnerju/Pisma II, poved v sobesedilu:
In napósled si prepríčana sama, da ga ní srca na svetu, ki bi Ti moglo želeti toliko sreče, kolikor Ti je želí moje. Po Tebi sami hrepení vsaka kaplja moje krví, - kakó bi Ti mogel voščiti kaj druzega, kakor da rosí v Tvoje srce najlepša sreča z nebá? - da ne uvéne nikdar veseli smehljaj Tvojih ustnic? - da se ne omračí nikdar jasni pogled Tvojih očij?... In te želje si brala lahko iz vsake besede mojih pisem...
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani