nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Lavoslavu Schwentnerju/Pisma II, poved v sobesedilu:
Saj ni mogoče, da bi bil človek kdaj žalosten, če je zaljubljen v take očí, kakor so Tvoje... v take prelepe očí, polne ognja in življenja... Pisala si mi, kakó so jih obsodili... ah,, meni so takó zmešale vso pamet, da nísem v tej stvari noben zanesljiv sodník... a da Tvoje očí níso pohlevne in boječe, to je gotovo. Smehljaj Tvojih ustnic in ves Tvoj obrazek je mehak in ljubezniv, kakor nedolžnega angelja; a v Tvojih velikih, živih očéh je nekaj tacega, takó porednega in zabavljívega, da bi se zgražali vsi očaki in svetniki, če bi stali ob božjem prestolu angelji s takimi vročimi, posvetnimi očmí.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani