nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Lavoslavu Schwentnerju/Pisma II, poved v sobesedilu:
Da, to vse je bila resníca, - in ni jih dnij, ki bi se vtísnili v moje srce takó globoko in jasno, kakor oni prelepi časi, nad katerimi je sijala lepota Tvojih očíj, nad katerimi je drhtél dražestni smehljaj Tvojih ustnic... A še dívnejšo in lepšo si slikam prihodnost... v čudovítih barvah, kakor si jo more slíkati samó gorko ljubeče srce... Časih me je strah, da se morda ne bo zgodílo vse takó, kakor sanjam vveselih upih... a ta bojazen míne, ker je brezsmíselna...
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani