nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Lavoslavu Schwentnerju/Pisma II, poved v sobesedilu:
3 Okoli 13. julija 1898 Ljubljena!
Nocoj Ti pišem pozno; zunaj je prekrasna noč, nebó je temnosínje in tísoč bledih zvezd trepeče visoko gori in odseva v morju, kakor bi se lesketalo na dnú neštevilno svetlih kristalov. Moje okno je odprto in v obraz mi diha hladni nočni zrak; - a jaz, - jaz sem pozabil, da Te ne morem več objeti in ne poljubiti, da ne vidim Tvojih očij, ne Tvojih smehljajočih ustnic, - in zdí se mi, da stojíš poleg mene in da govorim s Teboj, - opojne besede, polne ljubezni in jasnega razkošja...
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani