nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Lavoslavu Schwentnerju/Pisma II, poved v sobesedilu:
A zdaj ko sem tukaj, drží se me neštevilno opravkov, kakor bi vlačil železne veríge seboj in ganíti se ne morem nikamor, dokler ne pride čas. In čas pride kmalu, - ko Te privíjem k sebi in poljubim, da prepodím iz svojega srca temno žalost, ki mi leží na prsih težko in nepremično, odkar sem Te videl zadnjikrat iz kupéja... Ah,, kakó bi dobila Ti krasna pisma, ko bi Ti mogel pisati takrat, ko zatísnem zvečer očí in mislim nate pol v sanjah, pol v resnici.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani