nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Lavoslavu Schwentnerju/Pisma II, poved v sobesedilu:
Ah, kadar mi pride to na misel, pustil bi najrajši vse svoje stvarí v božjih rokah in sedel na brzovlak, da se odpeljem v Ljubljano. A zdaj ko sem tukaj, drží se me neštevilno opravkov, kakor bi vlačil železne veríge seboj in ganíti se ne morem nikamor, dokler ne pride čas. In čas pride kmalu, - ko Te privíjem k sebi in poljubim, da prepodím iz svojega srca temno žalost, ki mi leží na prsih težko in nepremično, odkar sem Te videl zadnjikrat iz kupéja...
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani