nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Lavoslavu Schwentnerju/Pisma II, poved v sobesedilu:
Ženske izgledajo tu nekako impertinentno, precéj drugače kakor v Ljubljani; večjidel so po lícih napudrane, obrvi in ustna pa si slikajo; polovíca obrazov je belih, s široko brado, polnimi lici in nizkim čelom; očí nevelike, črne in lokave, ustna polna in široka; lepše so kmetíce, ki prihajajo zjutraj v mesto; obraze imajo rjave in očí bleščeče, - frizuro pa nenavadno smešno, - kakor bi nosile krog glave krono iz drobnih črnih polžkov - Oprosti,, - kadar pridem do opisavanja, ne morem več iz njega; to je nesreča vseh novelístov. Ali zapeljal me je v to spomin na sinočni večer, ko sem se gnetel med najrazlíčnejšimi ljudmí in po svoji navadi opazoval obraze... zakaj glej, - časih leží cel roman v enih samih očéh; vse svoje najlepše snoví dobim na cesti -
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani