nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Lavoslavu Schwentnerju/Pisma II, poved v sobesedilu:
Vse naokoli je bilo pusto in prašno, - samó pred mano se je razprostrlo v hipu nedogledno morje in tam v daljavi so se svetila majhna jadra... Jaz sam ne vem, - časih me obide takó globoka žalost, tako čudovíto hrepenenje, - da si želím kam daleč, daleč... kjer bi bil sam s svojimi sanjami in svojo ljubeznijo. Zdí se mi, da postajajo moje misli neizmerne in nejasne, kakor to morje pred mojimi pogledi, - da se izgubljajo vedno dalje in dalje daljavi.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani