nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Lavoslavu Schwentnerju/Pisma II, poved v sobesedilu:
Ves tisti prelepi čas je prišel nenadno in izginil hitro, kakor solnčen pomladni dan, - in zdaj je prišla noč, temna in žalostna. Ko sem se poslovil od Tebe, zavedal sem se jasno, da sem ostavil za sabo vso svojo srečo in vse bogastvo; in ko sem te ugledal poslednjikrat pri oknu, zaskelelo me je v očeh in v srcu me je zabolelo, kakor bi me prijela za prsa mrzla roka. Park je izginil v daljavi, a jaz sem se naslonil na okno in postalo mi je takó težko in bolno, da bi si najrajši zakril obraz z rokami in - ah, spomni se časih name, - samó za trenotek!
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani