nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Lavoslavu Schwentnerju/Pisma II, poved v sobesedilu:
In vendar sem bil najsrečnejši človek na svetu in zdelo se mi je, da leží pred mano prihodnost svetla in krasna, posuta z rožami in diamanti. Ves tisti prelepi čas je prišel nenadno in izginil hitro, kakor solnčen pomladni dan, - in zdaj je prišla noč, temna in žalostna. Ko sem se poslovil od Tebe, zavedal sem se jasno, da sem ostavil za sabo vso svojo srečo in vse bogastvo; in ko sem te ugledal poslednjikrat pri oknu, zaskelelo me je v očeh in v srcu me je zabolelo, kakor bi me prijela za prsa mrzla roka.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani