nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Lavoslavu Schwentnerju/Pisma II, poved v sobesedilu:
To dolgočasno, od solnca ožgano mesto, ti neznani obrazi, - ah vse mi je neizmerno zoperno in na prsa mi lega kakor še nikdar težki čut osamljenosti. Jedini prijatelj, ki ga imam tukaj, je morje. Jaz imam rad te brezmejne, temne valove, ki se zableščé samo časih, kakor bi se vsipali kristali nanje.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani