nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Josipu Regaliju/Pisma III, poved v sobesedilu:
- Dá, dušica moja, jaz pišem zaljubljene pesmi, - o ljubici, o šumečem parku, o lepih večerih; tako človek”pada in se izgublja“. Na zadnji strani Ti zapišem jedno, da boš videl, kakšna sentimentalnost me je ovladala in da vkljub tej sentimentalnosti še ne hodim po potih Ganglovih, a tudi ne po Murnovih ... Dà,! sploh ne hodi po nikakoršnih potih ... vrti se krog samega sebe in lovi z ustmi sapo, ki prihaja od koderkoli - od Dehmla, Pribiševskega ... od, ... itd. Njegov talent je jako mehak, da ga je v stanu pretvoriti najmanjši zunanji vpliv ...
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani