nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Antonu Funtku/Pisma I, poved v sobesedilu:
Spomnite ga, prosim Vas, na mojo lahko, poletno, raztrgano obleko, na čevlje brez podplatov, na klobuk brez barve, in na, ko imá nadúho za večerjo; in potem se morebiti domisli, da me je svoje čase podpiral.
A resno Vam rečem, da je hudó, lačen z zobmí šklepetati, čeravno je to navada pesnikov, posebno slabih.
Toda vse bi mi bilo malo mar - ko bi le bil saj na videz malo bolje oblečen, ker najbolj me, da me mora biti med sošolci sram.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani