In ne zgrešiti človeške mere in njenega zlatega, ki je na sredi med makrokozmosom in mikrokozmosom. Po Kristusu je treba povzeti prečno njegovega križa, ki pomeni vse, kar je od zemlje in vse sočutje in usmiljenje s tem, kar je zemeljskega; in pokončno, ki prebada nebo in obzorje zemlje in je most in lestev do sveta odrešenih, kakor je spodnji del jašek v svet pogubljenih. Tudi v človeški umetnini se mora milina in usmiljenje njegove horizontale križati z rezko in neizprosno razdeljenostjo, ognjenostjo in sodbo vertikale Jezusa s Kristusom.