Tudi njegove »sinove Slave« bi bilo bolj pametno prestaviti v »sinove slame«, kakor pa se vdajati praznemu in kmalu smešnemu poveličevanju neke iluzorne pripadnosti in veljavnosti. Samo v eni slavi je mogoče zares bivati: »v slavi Očeta«, ki ni človeška umišljena, temveč je pristna, božja slava, trajajoča na veke! Človek, ki je daleč od filozofije, pripisuje besedi »imeti« nekaj, kar naj bi bilo večje, globlje, močnejše in trajnejše od »biti«.