Tako tak človek neprestano nekaj čaka, ves čas je nemiren in odsoten. Resničen filozof nikoli na nič ne čaka, temveč vsako progo časa doživlja prisotno, z odprto radovednostjo, kaj bo navrgel trenutek. Iz tega izvira prislovični mir filozofov, saj vznemirjenost ne prihaja od svobodnega pričakovanja, temveč od nestrpnega in zasužnjujočega čakanja.