Koliko krščanskega duha ali vsaj preproste človečnosti je lahko vnesel med svoje bojne tovariše? Ne samo, da o tem ni moglo biti govora, temveč je sam, če je hotel reševati vsaj golo kožo in ohranjati nekak videz koalicijske zasnove »Osvobodilne fronte«, moral sprejemati kompromis za kompromisom, vsakega naslednjega globlje pod črto moralno sprejemljivega, dokler nazadnje ni postal brezmočno in nekoliko žalostno orodje partije, dokler ga sedem let po koncu vojne ta sama ni izločila in odstranila z vseh javnih položajev, tudi zgolj formalnih in slamnatih. Cena za to igro je bila strašna, najbolj strašna morda prav za Kocbeka samega.