Izkusili smo kar tri državne tipe, ki so jih načrtovali »filozofi« ali pa so ti vsaj močno sodelovali pri njihovem urejanju. Najbolj se je Platonovemu idealu države, ki ji vladajo filozofi, približal internacionalni socializem (komunizem), ki mu je vladala elita ljudi, ki so svoje naziranje imenovali »znanstveno«, ki so po Marxovih besedah v razredu, ki naj bi ga zastopali (proletariatu) videli »materialno moč za uresničenje filozofije«, v svoji ideologiji, ki so jo imeli za filozofijo, pa »duhovno orožje za emancipacijo delavskega razreda«.
Kako malo so bile države, ki so bile vodene po takšnih »filozofih« dejansko razumno urejene, da pustimo zaenkrat vnemar vprašanje svobode, o tem imamo nenapisane romane milijonov večjih ali manjših žrtev teh sistemov, nekaj romanov in premišljanj o tej civilizacijski katastrofi XX. stoletja pa imamo tudi napisanih, med njimi predvsem dela velikega ruskega pisatelja Solženicina.