V resnici vsakogar, saj filozof ne more biti bolj slep in gluh ob grdobijah sveta in krikih njegovih žrtev kakor vsi drugi. Kaj je torej bolj naravnega, kakor da filozofa zamika, da bi dal svoj prispevek k popravljanju sveta in k njegovi razumni in pravični ureditvi, a če pravični, samodejno tudi že razumni, saj je pravičnost vedno razumna in krivica vedno nerazumna. Naj torej filozof ustreže Platonovi zahtevi, naj bi državi vladali filozofi ali pa naj bi vsaj že obstoječi vladarji postali filozofi?