Ne stoiško ali heroiško preziranje smrti, kakor ga poznajo tudi vojskovodje, diktatorji in ljudski hujskači, temveč sprejemanje. Prezirati smrt je najbolj oddaljeno od filozofije, saj pomeni imeti smrt za nekaj hudega in slabega, kar je prva zmota, obenem pa to še prezirati, kar je druga zmota, saj je preziranje dejstev ena najbolj nevrednih drž pravega filozofa. Kdor meni, da je smrt kaj slabega in hudega, ravna bolje, če se je dejansko boji in jo skuša odložiti, svojo zmoto je tako razpolovil in je boljši od vseh stoikov, ki jih sicer zaradi njihovih del občudujemo, zaradi njihovega razumevanja smrti pa jih lahko le pomilujemo.