A še bolj kakor ravnotežje med vrlinami (razumnostjo, srčnostjo, zmernostjo in pravičnostjo), odlikujeta držo resničnega filozofa neka rahločutna in mila dopustljivost in popustljivost, ki izvirata iz spoznanja in občutenja, da se zares bistvene reči ne dogajajo in ne odločajo v odnosu, se pravi med dvema ali več ljudmi, temveč v bivanju vsakega posebej. To se zdi danes, ko je odnos vse, bivanje pa nič, dokaj tuje stališče, a brez njega ne moremo utemeljiti človeške strpnosti in ljubeznive popustljivosti. Filozof izhaja iz spoznanja, naj človek svobode, ki jo je Bog namenil človeku, ne skuša ukiniti ali vsaj krniti, pa naj bo njena raba na videz še tako vprašljiva ali celo nevarna.