Tako se filozof ne pokorava oblastem samo zato, ker mu tako narekuje vera, temveč tudi, ker mu tako govori njegov filozofski uvid. Oblastnika spoštuje, čeprav pri njem največkrat ne more najti razumnosti ali celo modrosti ker vendarle razume globljo ali višjo modrost nespameti na prestolu... Filozof ni ravnodušen le do materialnih dobrin in bogastev in enako do pomanjkanja teh dobrin in revščine, temveč je ravnodušen do usode same, saj v svoji modrosti razume, da usoda pravzaprav za človeka ni usodna stvar.