Zato je resnični filozof navzven demokratičen, navznoter pa aristokratski - kakor je njegova karikatura obrnjeno: navzven despotska in vzvišena, navznoter pa anarhična in zmedena. Pristnega filozofa ne odlikuje samo ljubezen do resnice, kakor napoveduje ime njegovega poklica, temveč tudi primeren način, kako resnico ali raje, pot do resnice, približati tudi drugim. Filozof skuša ravnati tako, kakor svetuje švicarski pisatelj: »Resnico je treba človeku podržati kakor plašč, da vanjo zleze, ne pa mu jo vreči v obraz kakor rokavico...«