Mislim na posebno filozofsko življenjsko držo, za katero številni menijo, da jo je mogoče najti v čudaštvu ali v raznih karikaturnih značilnosti posameznih resničnih, še bolj pa neresničnih filozofov. Kakšno nedolžno čudaštvo gotovo lahko da osebnosti še neko dodatno barvo ali poudarek in se zato obenj ne kaže spotikati, vendar to ne more biti nosilec tiste bistvene razlike v življenjski drži, ki naj bi odlikovala pravega filozofa. Pravo filozofsko držo sestavljajo mir (ki ne izhaja iz brezvoljnosti ali ravnodušnosti), humor (ki ne raste iz cinizma ali škodoželjnosti) in upanje (ki se ne napaja iz iluzij).