Je potem filozofija odveč, ko ne more bolj potolažiti kakor človek sam, in to je tolažba, ki sama potrebuje svoje tolažbe? Je iskanje modrosti, tudi če v ljubezni, kakor beseda pomeni, sploh smiselno, ko pa modrost ostaja človeška modrost, tudi če Salomonova, tudi če Sokratova? Pridelki filozofije, namreč red v glavi in srcu, red med pojmi in oblast nad nagoni - vse to niso zakramenti, po katerih deluje vera, vendar pa vse to pripomore, da tudi zakramente prav pojmujemo in si jih želimo.