Prepustiti jim moramo navidez znanstveno, navidez učeno besedišče in besedičenje in spet spregovoriti v normalnem človeškem jeziku, predvsem v jeziku tistih, ki filozofije, kakor tudi vere, njene podlage, najbolj potrebujejo, se pravi tistih, ki resnico, pravico in lepoto, edine resnične pridelke filozofije, najbolj potrebujejo. To pa niso siti s seznama Jezusovih Blagrov, temveč lačni: lačni in žejni pravičnosti (Mt 5, 6), ki bodo nasičeni - in vrstico na jedilnem listu te nasičenosti naj bi izpisala tudi filozofija. Ali lahko filozofija tolaži in potolaži, kakor je verjel Boecij, sestavljajoč svojo Tolažbo filozofije v pavijskem zaporu?