Velika filozofija je mogoča samo v okrilju in s podporo velike, se pravi prave, od samega razodete in po njegovih prerokih in učiteljih pojasnjene vere. V tem je tudi mogoče najti razlago za ugotovitev Eugéna de Zilaha, v esperantu pišočega madžarsko-francoskega filozofa, da med zares velikimi filozofskimi imeni ni mogoče najti ateista. Ateizem, čeprav tudi sam vera, a ne samo negativna, temveč tudi zelo preprosta in v vsakem pogledu, v intelektualnem še posebej, nezahtevna vera, je ozadje in podstavek tako usmiljenja vredni filozofski preproščini, kakršen je Marxov materialno-ekonomski determinizem ali pa Sartrov, iz filozofije absurda se napajajoči aktivizem.