Filozofija, ki hoče resnično ugotoviti mero stvari, se mora najprej vrniti k tveganju razvidnosti in znova uvideti ali razvideti bivajoče in to bivajoče razlikovati od njegovega počela. Vrniti se mora k aristotelskemu in Tomaževemu realizmu, pa naj bo cena te vrnitve tudi taka strahota, kakor je logično spoznanje in priznanje, da bivajoče zahteva svoje počelo, da je med njima ontološka razlika in da ima to počelo lastnosti, ki jih človeštvo vseh časov povzema in izraža z besedo »bog«. Sklepati je namreč mogoče, da se je večina oddaljitev od filozofskega realizma (priznavanja sveta, kakor nam ga posredujejo čutila in kakor ga lahko analizira in sintetizira človeška pamet na eni strani in priznavanja stvarniškega Duha, ki sam ni bil ustvarjen, na drugi strani), ki se razvrščajo v neskončno dolg seznam raznih filozofskih in sofističnih -izmov porodila iz potrebe, da bi se temu dvojnemu priznanju izognili.