Ko »sodobni« filozof iz zadrege pred ekzaktnimi vedami odklanja evidenco kot temeljno obliko filozofskega gledanja, se v resnici spreneveda, saj tudi pri svojem brezupnem poskusu, da bi sledil zgolj metodam ekzaktnih ved, ne dela nič drugega, kakor da sestavlja uvide, ki so tako ozki, da dejansko ne delajo več vtisa, da gre zanje, v večji sistem, ki ga imenuje sklep ali dokaz. V nekem smislu je taka filozofija podobna državni statistiki, kjer tisti, ki podatke zajemajo, dosegajo natančnost tudi za številčno mesto ali dve manj kakor pa je število veliko, državni statistični urad pa to preračunava z natančnostjo vsaj treh decimalk... Filozofija, ki hoče resnično ugotoviti mero stvari, se mora najprej vrniti k tveganju razvidnosti in znova uvideti ali razvideti bivajoče in to bivajoče razlikovati od njegovega počela.