Navsezadnje tudi sklepanje ni nič drugega, kakor le postopno uvidevanje, kakor tudi matematične operacije niso nič drugega, kakor le sestavljene oblike štetja. Ko »sodobni« filozof iz zadrege pred ekzaktnimi vedami odklanja evidenco kot temeljno obliko filozofskega gledanja, se v resnici spreneveda, saj tudi pri svojem brezupnem poskusu, da bi sledil zgolj metodam ekzaktnih ved, ne dela nič drugega, kakor da sestavlja uvide, ki so tako ozki, da dejansko ne delajo več vtisa, da gre zanje, v večji sistem, ki ga imenuje sklep ali dokaz. V nekem smislu je taka filozofija podobna državni statistiki, kjer tisti, ki podatke zajemajo, dosegajo natančnost tudi za številčno mesto ali dve manj kakor pa je število veliko, državni statistični urad pa to preračunava z natančnostjo vsaj treh decimalk...