Tako se od pridelkov filozofije, ki jih sestavljajo napotki za pravo življenje, pravo v tem, da je skladno s človekovim smislom, pomikamo nazaj k drugemu razdelku filozofije, k tistemu namreč, ki govori o tem, kar je, kar obstaja in je iz tega mogoče (ali za koga tudi nemogoče) sklepati na to, kar naj bi bilo in kako naj bi bilo. Filozofija si še vedno ni opomogla od šoka ki ji ga je zadal pojav ekzaktnih ved in je filozofom nagnal v kosti strah pred natančnostjo in absolutnostjo. Danes si filozofija upa izrekati samo take sodbe, do katerih je mogoče priti s sklepanjem, čeprav v filozofiji sklepanje seveda ne more privesti do tako čistih rezultatov kakor recimo v formalni logiki ali matematiki.