Močna naravna težnja v vsakem jeziku je tudi težnja po poenostavljanju, po čim manjši porabi energije, po čim večji gospodarnosti v izražanju. Zaradi te težnje se jeziki razvijajo iz bolj zapletenih v bolj preproste sisteme. V tisočletjih se počasi izgubljajo številne oblike, kakor dvojina, nekateri skloni, glagolske oblike ipd.