Otroci, ki govorijo bolj naravno, vnašajo v jezik več analogije, kakor pa odrasli, ki govorijo bolj naučeno in vnašajo v jezik več tradicije in arbitraže. Močna naravna težnja v vsakem jeziku je tudi težnja po poenostavljanju, po čim manjši porabi energije, po čim večji gospodarnosti v izražanju. Zaradi te težnje se jeziki razvijajo iz bolj zapletenih v bolj preproste sisteme.