Bolj nam je kak pojav tuj, manj ko o njem vemo in slabše ko ga razumemo, raje in hitreje sežemo po predsodku. Od vseh mogočih pojavov človekovih dejavnosti pa zlepa ni kakšna stvar tolikokrat predmet in žrtev predsodkov, kakor prav mednarodni jezik esperanto. Resni in učeni ljudje, ki bi zelo grdo pogledali, če bi se kdo o predmetu iz njihove stroke izrazil iz kake zelo približne predstave, in ki pravilo strokovnosti tudi sami spoštujejo, kadar gre za stvari, ki imajo javno veljavo in avtoriteto, se v primeru esperanta velikokrat obnašajo kakor nezreli in nevedni pobalini, ki jim je dovoljeno vse.