Če je tako, me obhaja misel, čemu se ne bi mogli kdaj srečati tudi na način pritrjevanja in sodelovanja? Kar nas dela nekoliko smešne, tako prve, kakor tudi druge, je dejstvo, da o uspehu zamisli in projektov take vrste ne odloča dobra ali slaba volja posameznikov ali celo velikih množic v eni generaciji. Kako se je že zrušil komunizem?