Brž ko bi se esperanto uveljavil v javnem življenju, bi se profesionaliziral in zelo hitro vzpostavil bistveno višje jezikovne standarde, kakor smo jih zmožni pretežno diletantski somišljeniki sedaj. Esperantisti bi v kratkem času postali nekoliko smešna skupina, ki bi na zunanjega opazovalca učinkovala sredi drugih, pragmatičnih in profesionalnih uporabnikov tega jezika, kakor če bi na borštnikovo gledališko srečanje pripeljal kakšno amatersko skupino iz Linhartovih časov. Tega se podzavestno bojimo, zato storimo skoraj vse, da bi ohranili čvrste meje našega jezikovnega geta.