Zakaj naj potem imamo za razumne tiste, ki trdijo, da esperanto ne more normalno funkcionirati kakor vsak drug jezik, noče pa stopiti v sosednjo dvorano, kjer morda pravkar zaseda nekaj sto ali celo nekaj tisoč ljudi z vsega sveta, vseh ras in jezikov? Ki se ne le logično pogovarjajo, temveč s smehom reagirajo na smešnice, z jokom ali vsaj žalostjo na žalostna sporočila, ki se na podlagi določenih izjav v tem jeziku zaljubljajo, drugih pa sprejo... Prav to pa je vedenjski model vseh, ampak res prav vseh načelnih nasprotnikov esperanta.