Če ne bi šlo za krvavo resne stvari, kjer je rešitev človeških življenj velikokrat odvisna od hitrega in natanč nega sporazumevanja, bi rekel, da je zelo zabavno poslušati goljufije z metaforami. Nič kolikokrat sem že slišal floskulo, da ni toliko važno, ali se razumemo na običajni jezikovni ravni, saj imamo jezik »srca«, s katerim se lahko vsi sporazumemo, pa naj govorimo sicer še tako oddaljene jezike. To je nesramnost, ob kateri bi utegnil biti, priznam, pripravljen zapustiti verbalni nivo pogovora...