Bog si je izbral tisto, kar je na svetu preprosto in zaničevano, tisto, kar ni nič, da bi onesposobil tisto, kar je, da se pred ne bi ponašal noben človek (Kor 1, 27-30). Ali pa tudi besede Gospoda samega: Slavim te, Oče, Gospod nebes in zemlje, da si to prikril modrim in bistrim, razodel pa malim (Mt 11, 25-26).
Če torej pravim, da je esperanto moja očetovščina, s tem ne želim reči, da sem se ga naučil od očeta, kakor sem se materinščine naučil od matere, temveč želim reči, da vidim v svojem nešolanem, a z zdravim razumom obilno obdarjenem očetu tisto zanesljivo zakladnico razumnosti in celo modrosti, v katero lahko vselej sežem, kadar odpovesta razumnost in modrost sveta, ki se s svojim razumom in s svojo modrostjo ponaša.