Z jezikom, ki mu ga posreduje mati oz. družina z najožjim socialnim okoljem (to je namreč prava jezikovna »mati«), bi imeli le malo beletristike in znanstvene literature. Tisti segment jezika, v katerem se avtorji znanstveno ali umetniško izražajo, je pridobljen v relativno poznih letih z umetnim prisvajanjem visokega knjižnega jezika, ki ga ne govori s svojim otrokom nobena mati, pa naj bo jezikovno še tako izobražena. Sicer pa pravi Sartre v svoji knjigi Les mots (Besede, DZS 1968, str. 102): »To je že v naravi Besede: človek govori v lastnem, piše pa v tujem jeziku.«