Predsodek se glasi: Esperanto ni jezik, ki bi ga človek vsrkal v svojem otroštvu, kakor vsrka svojo ma terinščino. Švicarski psiholog, nekdanji prevajalec v OZN in esperantski pisatelj Piron pravi v svoji brošuri Psychologische Reaktionen dem Esperanto gegenüber (Pro Esperanto, Wien 1989) o ljudeh, ki jim je neznanje pravzaprav edini argument v pobijanju esperanta, naslednje: Kadar preiskujoči, da bi se dokopal do primerjalne reakcije, nagovori svojega pogovornega partnerja, naj se analogno k esperantu izrazi o bolgarščini ali indonezijščini, dobi popolnoma drugačen odgovor. V eni minuti mu prizadeti v nevtralnem tonu pojasni vse, kar ve povedati o obeh jezikih, namreč da o njih navadno ne ve ničesar.