Kaj pa, če ti, ki bi radi diskvalificirali esperanto z očitkom »umetnega«, enako nespametno ravnajo tudi z lastnim jezikom, s slovenščino? Če bi bili pogostejši gostje med stranmi slovenskega pravopisa, bi nemara trčili na definicijo, ki je zapisana na samem začetku te knjige. Na (nesrečni?) 13. strani piše takole: »Knjižni jezik je po besedju, oblikah in skladnji sad dolgotrajnega razvoja in bogatenja z najrazličnejšimi domačimi in tujimi vplivi, zato je samostojna umetna stavba in se nadrobno ne ujema z nobenim živih narečij« (podčrtal V.O.).