Če res stavijo na »naravnost« jezika in vidijo v tem celo tako veliko prednost, da zaradi nje ne morejo sprejeti esperantske rešitve, potem jih moram vprašati, zakaj vsi narodi, ki poznajo šole in jezikovne ustanove, nepopustljivo predpisujejo, kaj je v jeziku prav in kaj narobe. Zakaj ne prepuščajo govorjenja in pisanja »naravnemu« razvoju, kamor pač ta sam hoče? Kaj je slovenski pravopis s slovensko slovnico drugega, kakor pa izrazito umeten poseg v jezik?